Katere so najboljše prakse mednarodne organizacije dela za učinkovito upravljanje delovne sile?

Koristi organizacije delovnega časa in skrajšanja delovnih ur je znova potrdila raziskava mednarodne organizacije dela (ILO). Izvajanje inovativne in proaktivne politike bo koristilo tako zaposlenim kot podjetju.

Kriza javnega zdravja (Covid 19) je pospešila in spremenila organizacijske prakse podjetij po vsem svetu. V samo nekaj tednih so številne organizacije sprejele delo na daljavo ali prerazporedile delovni čas svojih zaposlenih.

 

Dopuščanje večje fleksibile se lahko izkaže za pozitivno

Nova politika delovnega časa, ki je nastala iz nuje, se je izkazala za koristno tistim podjetjem in organizacijam, ki so pozneje obdržale isto shemo. Mednarodna organizacija dela je to izpostavila januarja, ko je bilo objavljeno poročilo z naslovom "Delovni čas in ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem po svetu".

„Ukrepi, uvedeni med krizo COVID-19, so zagotovili nove dokaze, da je lahko večja fleksibilnost zaposlenih glede tega, kje in kdaj opravljajo svoje naloge, zelo dobra stvar tako za zaposlene kot za podjetja. Posledica tega je lahko na primer boljša učinkovitost.“

Prednosti fleksibilnosti so poudarjene v novem poročilu

S tem Mednarodna organizacija dela, ki je del Združenih narodov, dokazuje prednosti teh shem. Da bi prišli do kredibilnih rezultatov, je organizacija izvedla poglobljeno analizo podatkov iz več držav.

Poročilo kaže, da je število ur, ki jih ljudje delajo po svetu, tudi po pandemiji še vedno neenakomerno razporejeno, pri čemer nekateri delajo dolgo (več kot 48 ur na teden), drugi pa krajše (manj kot 35 ur).

V Evropi delavci običajno delajo v povprečju od 35 do 38 ur na teden, pri čemer veliko ljudi dela s krajšim delovnim časom in uporablja „mehanizem, ki delavcem omogoča dobro ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, posledica pa je izboljšana produktivnost“.

Prilagodljiv delovni čas, ki ustreza osebnim potrebam 'zaposlenega'

Organizacija je preučila tudi različne načine razporejanja delovnega časa. Poročilo kaže, da tam, kjer organizacije delujejo na tradicionalni podlagi glede tedenskih delovnih dni in delovnih ur – kar je povezano z določeno stopnjo stabilnosti – se ta oblika šteje za nekoliko "preveč toga".

In razkriva, da „fleksibilni delovni čas omogoča delavcem, da sami organizirajo svoj delovni čas tako, da ustreza njihovim osebnim potrebam“. Fleksibilne programe dela največ uporabljajo v severni Evropi (55,1 %).

Zmagajoč pristop, ki ga je treba ustrezno urediti

Vendar pa mednarodna organizacija dela opozarja, da ima "ta prožnost lahko slabosti, kot sta neravnovesje med spoloma in večja zdravstvena tveganja". Na koncu organizacija poudarja tudi potrebo po zagotovitvi, da so delo na daljavo in hibridne sheme dela ustrezno strukturirane, regulirane in nadzorovane.

Kjer ti programi še naprej pomagajo ohranjati delovna mesta in lajšajo avtonomijo zaposlenih, "zahtevajo niz pravil in predpisov, ki omejujejo njihov potencialni negativni vpliv, ter zagotavljajo pravico delavcev do odklopa."

Poleg tega, če so izpolnjeni vsi pogoji, organizacija verjame, da je uvedba strategije prožnosti korist za zaposlene in podjetja.